Brazilija bo tožila Evropsko unijo
EU prepovedala uvoz mesa iz Brazilije. Gospodarsko približevanje Evrope in Južne Amerike na trhlih nogah
 

Konec januarja je Evropska unija napovedala, da bo v cilju zaščite potrošnikov in živali prekinila uvoz brazilskega mesa, ker ne zaupa v brazilsko sanitarno kontrolo. Brazilija pa je objavila, da se bo pritožila Svetovni trgovinski organizaciji, evropsko prepoved pa obrazložila kot arbitrarno, za katero se skrivajo interesi evropskih proizvajalcev, ki jih je prizadela brazilska konkurenčnost. Brazilija, kot največji svetovni izvoznik, izvaža 2,3 milijona ton mesa letno, Evropa pa je največji kupec, čeprav je v letu 2006 od Brazilije uvozila le 327.000 ton mesa.

Zelo verjetno je, da ima evropska odločitev stične točke tudi z recesijo v ZDA, ki ogroža rast svetovnega gospodarstva. Težave ameriškega gospodarstva so opazne tudi pri prometu Panamskega prekopa, ki se je med oktobrom in decembrom občutno zmanjšal. Nekatere linije so opuščene, nekatere družbe so zmanjšale frekvenco, uporabljajo manjše ladje in prepeljejo manj kontejnerjev. Zato je v omenjenih treh mesecih Panamski prekop preplulo 59 manj ladij. Vendar je v istem času skozi kanal peljalo 31 odstotkov več ladij z gorivom in 5 odstotkov več ladij z avtomobili. Tudi turističnih ladij je bilo za 14,7 odstotka več. Vsega skupaj je v zadnjem tromesečju preplulo Panamski kanal 1,9 odstotka manj ladij kot v istem obdobju 2006.

Poročilo o stanju venezuelskega naftnega sektorja

Zahvaljujoč nafti je venezuelsko gospodarstvo v zadnjih dveh letih zraslo za 18,8 odstotka. Državna naftna družba PDVSA je lani od prodaje nafte zaslužila 101 milijardo dolarjev, kar jo uvršča na prvo mesto latinskoameriških družb. Družba poroča, da so 10 odstotkov vložili v razvoj, za letos pa predvidevajo vložiti že 15 milijard dolarjev. Po podatkih mednarodne agencije za energijo v Parizu je venezuelska proizvodnja 2,4 milijona sodčkov ali 30 odstotkov nižja kot pred petimi leti, po venezuelskih podatkih pa naj bi bil izvoz dnevno 3,27 milijona sodčkov. Nekateri viri poročajo, da PDVSA nima možnosti povečati proizvodnje, predvsem zaradi padca učinkovitosti. Družba se sooča tudi s pomanjkanjem vrtalnih stolpov.

PDVSA je od leta 2005 do 2007 vložila v sklad za nacionalni razvoj skupaj 30 milijard dolarjev, v letu 2007 pa je prispevala 39,2 milijarde dolarjev v proračun države. Vlada je s temi sredstvi med drugim vzdrževala visoke subvencije na domačem trgu goriv, subvencionirala je prehrano za revne sloje ter investirala v socialne in razvojne programe. Za subvencije goriva gre 2 milijarde dolarjev letno. Galon (3,8 litra) navadnega bencina stane 0,07 dolarja, isto kot steklenica vode. Venezuela je z izrednimi prihodki tudi nabavila novo orožje in vojaške ladje. Dnevno šestnajstim karibskim državam po subvencioniranih cenah prodaja 99.000 sodčkov nafte. Ameriški multinacionalki ExxonMobil in Conoco Phillips sta lani Venezuelo zapustili.

Druga največja proizvajalka nafte v regiji Mehika je leta 1938 nacionalizirala naftno industrijo. Nova desničarska vlada Felipa Calderona je napovedala načrte za njeno privatizacijo, ki pa so že doživeli ostro kritiko iz vrst opozicije, ki ne želi privatizirati, posebej pa ne prepustiti tujemu kapitalu najmočnejše domače industrije.

Na skrajnem jugu Latinske Amerike, v argentinski provinci Chubut na jugu Patagonije, pa so odkrili novo nahajališče nafte, ki bo dajalo 100 tisoč sodčkov nafte letno. V letu 2007 so v tej provinci načrpali 60 tisoč sodčkov. Vrtino izkorišča Pan American Energy, v lasti argentinskega konzorcija Bridas in britanske BP. Argentinska naftna industrija deluje s 95 do 99 odstotkov instaliranih kapacitet in je s tem, tako kot številne druge proizvajalke v svetu, na robu tehničnih zmogljivosti. Slabe tehnične zmogljivosti proizvajalk nafte naj bi bile razlog za tudi do 40 dolarjev višje cene nafte na svetovnem trgu.

Težave medregionalnega povezovanja

Sredi lanskega leta sta Evropska unija in Andska skupnost pričeli pogajanja o trgovinskem sporazumu. V prvi fazi pogajanj, ki naj bi trajala do konca letošnjega leta, naj bi opredelili osnovne cilje in tehnične podrobnosti o poteku pogajanj. Evropa je pomemben partner andskih držav, saj so te v letu 2006 izvozile v Evropo 15 odstotkov skupnega izvoza, 13 odstotkov celotnega uvoza pa je izviralo iz Evrope.

Nasprotno pa so pogajanja med Evropsko unijo in Mercosurjem še vedno zamrznjena. Eden od razlogov je tudi počasna integracija te južnoameriške gospodarske skupnosti. Zelo počasi poteka tudi vključevanje Venezuele, ki je že zahtevala od nekaterih držav, da več ne postavljajo zaprek. Članica Mercosur bi rada postala tudi Nikaragva.

Lani je Španija Nikaragvi, v okviru svetovnega programa odpisa dolgov najrevnejšim državam sveta, odpisala dolg v višini 26,4 milijona evrov, še prej pa podarila 680 milijonov evrov. Pomoč pa se pri tem ne konča, saj Španija sodeluje tudi v posamičnih projektih. Denimo s petimi milijoni dolarjev je podprla poseben zdravstveni program.

Zastoj medregionalnih pogajanj pa španskih poslovnih uspehov ne zavira. Španska Telefonica je v letu 2007 vložila 3 milijarde dolarjev v širjenje svojega poslovanja v Argentini. Tam so telefonske tarife precej nižje kot drugod po svetu, kar je tudi razlog, da so se multinacionalke usmerile na mobilno telefonijo in hitro internetno povezavo. Telefonica je tako na Ognjeni zemlji speljala najjužnejšo optično povezavo na svetu, preko Magelanovega preliva pa so med optičnima kabloma vzpostavili radijsko povezavo.