Brazilija ni obnovila sporazuma z MDS

Brazilija ni obnovila sporazuma z MDS, ki je zadovoljen z njeno gospodarsko politiko. Vlada z velikimi načrti v razvoju turizma.

      Mednarodni denarni sklad je zadovoljen s »čvrsto« makroekonomsko politiko in napredkom strukturnih sprememb in odobrava odločitev brazilske vlade, ki meni, da ne potrebuje podaljšanja kreditnega sporazuma. Pozitivna ocena temelji na nedavnem poročilu sklada, ki meni, da je Brazilija v gospodarski politiki dosegla pomembne uspehe. Mednje je šteti primarni fiskalni suficit 4,6%, ki je višji od dogovorjenega.

          Brazilija je po ruski in azijski krizi leta 1998 bila prisiljena poseči po kreditu sklada v višini 41 milijard dolarjev, januarja 1999 pa je sledila devalvacija. V luči argentinskih težav leta 2001 je dobila kredit v višini 15 milijard, septembra 2002, ko se je približevala zmaga levice na predsedniških in parlamentarnih volitvah, pa je odobren nov kredit v višini 42 milijard dolarjev. Od te vsote je izrabljeno le 26 milijard. Letos je pričakovati trgovinski suficit v višini 25 – 30 milijard dolarjev, bruto devizne rezerve pa so trenutno 66 milijard, kar bo zadostovalo potrebam, čeprav skrbi javni dolg, ki je še vedno 51% DBP. Pozitivni podatki brazilskega gospodarstva pa niso zaustavili nervoze na finančnih trgih »emergentnih« držav in s tem tudi brazilske borze, saj je kapital v zadnjih dnevih tudi že panično uhajal s področij, ki so ocenjena kot bolj rizična, predvsem zaradi strahu pred ameriško inflacijo in povišanjem ameriških obrestnih mer.

          Padec nezaposlenosti, povišanje trgovinskega suficita, rast deviznih rezerv, padec javnega dolga in nenazadnje tudi rast družbenega produkta, so osnove pozitivne ocene brazilskega gospodarstva, čeprav so pohvale umerjene zaradi visoke revščine in zaskrbljenosti ali bo Brazilija dolgoročno znala obdržati visoko stopnjo gospodarske rasti ter držati na vajetih javni dolg. Poročilo pozitivno ocenjuje rezultate fleksibilnega deviznega tečaja in ciljne inflacije, za katero pričakujejo, da bo še nadalje padala, kot posledica rasti obrestnih mer in revalvacije domače valute. V skladu pričakujejo tudi dobre rezultate od infrastrukturnih projektov, na koncu procesa tudi samostojnost centralne banke in nadaljevanje davčne reforme kot inštrumenta oživljanja gospodarstva, v povezavi s fleksibilizacijo politike zaposlovanja in pokojninskega sistema. V krogih MDS so prepričani, da je ključno vprašanje za končni uspeh politični in socialni konsenz.

Brazilska vlada pa medtem nadaljuje s strukturnimi spremembami in oživljanju gospodarskih panog. Ena od trenutnih prioritet je preurejanje monopoliziranega letalskega prometa v Južni Ameriki in sprožiti ponudbo lokalnih letalskih linij v cilju pospeševanja integracije regije. Denimo ena največjih latinskoameriških letalskih družb, brazilski Varig, ima le deset rednih linij v regiji Južne Amerike. S posebnimi ukrepi bi dosegli znižanje stroškov in povečanje števila potnikov, kar bi olajšalo položaj avioprevoznikov in na trg pripeljalo nove ponudnike. Trenutno je ponudba regionalnih letalskih povezav zelo slaba in zahteva od potnikov veliko iznajdljivost in pogosto zamenjavo letal. Tako stanje po mnenju brazilske vlade preprečuje razvoj turizma in gospodarskega sodelovanja, debirokratizacija letalskega prometa pa bi pomenila tudi večjo konkurenčnost južnoameriških in brazilskih podjetij. Ukrepi bodo prispevali k povečanju zanimanja turistov za Južno Ameriko in Brazilijo in k razvoju lokalnega prometa. Ta turistični trg je vse bolj zanimiv tudi za slovenski (poslovni) turizem, ki že ima čarterske letalske polete na severovzhodno obalo Brazilije.

          Med ostalimi napori brazilske vlade je tudi pospešeno uvajanje alternativnih virov energije ter najnovejša namera, da v štirih letih avtomobilska industrija preide na proizvodnjo kombiniranih motorjev na etanol in bencin za osebna vozila, kamioni in avtobusi pa na biodizel. Na kvalitetnejši etanol iz sladkornega trsa in biodizel Brazlija računa v prihodnosti tudi kot pomembna izvozna proizvoda. Preureditev letalskega prometa in racionalna odvisnost od nafte, čeprav bo letos Brazilija z lastno proizvodnjo zadovoljila vse potrebe po nafti in bo praktično prenehala z uvozom nafte in večine derivatov, je le ena od prioritet v cilju prestrukturiranja lastnega gospodarstva in regijske integracije. Opaziti je, da poleg Brazilije tudi druge države, kot Venezuela, Argentina, Bolivija, Urugvaj in Paragvaj, poudarjajo večjo potrebo po južnoameriški integraciji, prilagajanju gospodarskih panog regionanim potrebam in skupnem nastopu. Ideja o integraciji obeh ameriških podkontinentov pa je vse bolj v njeni senci.

 © Marko Sjekloča
    Večer, april 2005
Domov
Nazaj